S prijateljico mojih let si piševa vsak dan po elektronski pošti. Nikoli nama ne zmanjka snovi za pisanje, vedno znova opozoriva druga drugo na kaj zanimivega, vrednega razmisleka. Tako mi je pred kratkim napisala, da se je ustavila pri tem, kako gledamo na življenje. Življenje kot skica ali kot dokončana slika?

O tem sem že veliko pisala, na različne načine. Nikoli pa še s takšnim poimenovanjem: življenje kot skica ali kot dokončana slika. Bilo bi prav zanimivo, če bi vsak zase povedal, kako občuti svoje življenje. Spominjam se, kako sem pred mnogimi leti poslušala znanca, ki je citiral sv. Pavla in pri svojih štiridesetih letih ali še manj o sebi govoril, kako je »svoj boj dokončal, vero ohranil …« itd. Takrat je bil še zelo mlad in se mu je potem zgodilo še marsikaj. Zanima me, če bi zdaj, po več kot tridesetih letih, še govoril tako. Jaz pa se zelo pogosto spomnim na tiste njegove besede in se sprašujem, ali bi se zase kdaj upala reči tako.

Svoje življenje doži...