»V resnici človekova dolžnost ni, da uresniči samega sebe, ampak da izpolni smisel,« je pred dobrimi dvajsetimi leti dejal znani filozof Viktor E. Frankl. »Njegova dolžnost ni, da najprej uresniči svoje možnosti, kot se to lepo reče, ampak je najprej usmerjen v svet, da tam uresniči smiselne možnosti, tiste smiselne možnosti, ki – če smem tako reči – čakajo, da bi jih že končno enkrat uresničil, zunaj v svetu in ne v zasanjanosti vase,« je še nadaljeval.

Ena od oblik tega sveta, kjer naj bi človek uresničil smisel, je tudi družina. Toda zakaj se nam potem dogaja, da zakonske zveze in družine razpadajo kot po tekočem traku, da se o otrocih pogovarjamo v besedišču, ki človeško osebo razvrednoti na pojem predmeta, ki ga bo nekdo od staršev lahko posedoval? Zakaj se mladi nočejo ali ne upajo poročati?

Če Franklova trditev drži, in težko bi ji oporekali, pot...