Možnosti, da se danes izgubimo v vrtincu obveznosti ali pa poplavi površinskih stikov, informacij in podob, je danes na pretek. Kaj hitro življenje izgubi pravi okus in pravo veselje, ki nam ga daje živ odnos z Bogom, in ga skušamo nadomestiti s kratkotrajnimi zadovoljstvi.

Prav v postnem času, v katerega smo ravnokar vstopili, je priložnost, da znova iščemo bistveno, temeljno. Po zadnjem dogajanju v mariborski nadškofiji je večkrat slišati, da se Cerkev mora vračati k temu, kar je njeno prvotno poslanstvo. Sicer ne bo luč sveta in ne sol zemlje. To pa brez dvoma velja za vsakega posameznika – le če bo zares zaživel kot kristjan, bo lahko dal prispevek svetu. Kot posamezniki in Cerkev lahko torej odprtih rok sprejmemo prihajajoči čas očiščenja in prenove, ko lahko obnavljamo svoje duhovne temelje.

Post ni sam sebi namen, ni zgolj čas odpovedovanja čokoladi, alkoholu, televiziji ali internetu – čeprav nas tudi tovrst...