Bogoslužje in moda

Bili so časi, ko smo razlikovali med vsakdanjo in »zakmašno« obleko. Ko sem bila pred vojno dijakinja v gimnaziji na Poljanah, smo med tednom v šoli nosile predpisane črne halje, za skupno nedeljsko mašo pa je vsaka oblekla, kar je premogla najboljšega. Konec junija, ko je bila zahvalna maša ob sklepu šolskega leta, smo si nadele lahke in svetle poletne obleke z rokavi do komolcev.

Prvo poletje po koncu druge svetovne vojne sem bila na počitnicah pri teti v neki vasi na Vipavskem. Ko sva se v nedeljo odpravljali k maši v farno cerkev, me je teta opozorila, da moram, če imam namen iti k obhajilu, vzeti s seboj »facov« (naglavno ruto), sicer me župnik ne bo obhajal. Doumela sem, da je v teh kraajih takšna navada, in sem se ji prilagodila. Danes hodijo ženske večinoma razoglave. Mnoge tudi pozimi. Časi se spreminjajo in moda se spreminja z njimi.

Kako so se časi spremenili in moda z njimi, sem opazovala lans...