V Sarajevu in v Sloveniji se pripravljamo na razglasitev drinskih mučenk za blažene 24. septembra.

Med pripravljanjem nove izdaje življenjepisa škofa Antona Bonaventura Jegliča za novo izdajo pri Mohorjevi družbi, ki ga je napisal njegov kancler Jože Jagodic že leta 1940, izšel pa je šele leta 1962 v Celovcu, sem ugotovil tudi tesno Jegličevo povezanost s hčerami Božje ljubezni v Sarajevu. Njihova ustanoviteljica s. Frančiška Lechner (1833–1994) je na pobudo sarajevskega škofa Josipa Stadlerja poskrbela, da so njene redovne sestre prišle v Bosno in tam ustanovile zavode za vzgojo in šolanje deklet. V njihovem Zavodu sv. Josipa v Sarajevu je bil Jeglič, ki ga je isti škof povabil v Bosno za kanonika, šestnajst let »ravnatelj, profesor, učitelj, svetovalec in spovednik sester«, beremo v obsežni knjigi Slavice Buljan o drinskih mučenkah: Zavjet krvlju potpisan (Zagreb 1996) na strani 175. Iz Jagodičeve knjige povzema podatke o Jegliču v Bosni. Lahko sklepamo, da je Jeglič...