Janez Kobal, župnik v Izoli

Meni je pri pastirskem pismu všeč samo dejstvo, da škofje oz. škof ordinarij po pismu nagovori ljudi. S tem, da pismo preberem, sem priča, da sem na župniji kot škofov poslanec, neke vrste nuncija – nekdo, ki oznanja tisto, kar je prejel, in z oblastjo, ki jo je prejel po škofu in od njega.

Vsebinsko pa mi je všeč tista zveza, da je skala, na kateri zidamo, v resnici božja ljubezen. Ljubezen sodobnemu človeku pomeni nekaj naključnega, hormonskega minljivega, v škofovem pismu pa je to tista trdnost – seveda gre za Kristusovo ljubezen –, na kateri svet obstane ali pa se zruši vase.

Kot duhovnik se na postni čas pripravljam tudi osebno. Gre za čas molitve, odpovedi in miloščine. Škofje so me nagovorili k slednjemu. Kot duhovnik sem ob letošnjem postu izzvan k miloščini. Pri duhovnikih ob nedeljah ne pobirajo miloščine. V tem postnem času bom delil in si poskušal dokazati, da na gmotne stvari nisem navezan, predvsem pa, kot je...