Ko se odločim za kino, gledališče, galerijo ali kaj podobnega, si kupim vstopnico. Dovolj je odločitev in zadeva steče po sistemu dam–prejmem. Nič me ne ovira, vse je odvisno od mene in moje volje. Na nič in nikogar se mi ni treba ozirati, preprosto sledim svoji želji in dosežem izpolnitev.

Z vstopom v Božje kraljestvo pa ni tako. Želim si, da bi tudi tu teklo po isti logiki. To bi bilo veliko bolj varno, saj bi bilo vse odvisno od mene in bi tako imela pod nadzorom, kako daleč sem na poti do cilja. Jezus mi danes predloži drugo pot in me vabi, da jo izberem. To je pot zaupanja.

Božje kraljestvo ne bo šele nekoč v večnosti, ampak je lahko že tu, je ravnovesje, mir, veselje, sreča in zadovoljstvo. Lahko sicer delam velika in dobra dela, govorim ali pišem modre besede, veliko časa posvetim molitvi … in celo vse to delam v Božjem imenu, v meni pa ni trajnega zadovoljstva. Če vse to ni v skladu z njegovo voljo, ki je ljubezen, mi nič ne koristi. Dobra dela, modre bes...