Škocjanski zatok
Škocjanski zatok
Zelena oaza na pragu Kopra
Po hitri cesti proti morju se je valila množica avtomobilov, po bertoški vpadnici so proti pristanišču hrumeli tovornjaki, le nekaj deset metrov stran pa so med trstičjem mirno plavale vodne ptice in se nastavljale krmežljavemu soncu. Škocjanski zatok, ki se razprostira med tremi zelo prometnimi cestami na obrobju Kopra, je res prava oaza. Ne le za živali, ampak tudi za obiskovalce. Čeprav je okrog njega zaradi prometa brenčalo kot v panju, se nam je med sprehodom po učni poti zdelo, da smo daleč od ponorelega sveta.
Pred obalo Koprskega zaliva je nekoč iz morja štrlel skalnat otok. Na njem je že v rimskih časih nastalo naselje, po okoliških plitvinah pa so se razprostirale soline. Te so v začetku 20. stoletja opustili, jih osušili in tako otok povezali s kopnim. Po drugi svetovni vojni se je Koper še hitreje razvijal in širil. Proti Ankaranu so zgradili velik nasip, s katerim so k...
Po hitri cesti proti morju se je valila množica avtomobilov, po bertoški vpadnici so proti pristanišču hrumeli tovornjaki, le nekaj deset metrov stran pa so med trstičjem mirno plavale vodne ptice in se nastavljale krmežljavemu soncu. Škocjanski zatok, ki se razprostira med tremi zelo prometnimi cestami na obrobju Kopra, je res prava oaza. Ne le za živali, ampak tudi za obiskovalce. Čeprav je okrog njega zaradi prometa brenčalo kot v panju, se nam je med sprehodom po učni poti zdelo, da smo daleč od ponorelega sveta.
Pred obalo Koprskega zaliva je nekoč iz morja štrlel skalnat otok. Na njem je že v rimskih časih nastalo naselje, po okoliških plitvinah pa so se razprostirale soline. Te so v začetku 20. stoletja opustili, jih osušili in tako otok povezali s kopnim. Po drugi svetovni vojni se je Koper še hitreje razvijal in širil. Proti Ankaranu so zgradili velik nasip, s katerim so k...