Tina in Miha sta poročena pet let. V vsak­danjem hitenju (v službi, po opravkih …) jima le redko ostanejo trenutki, ki bi jih namenila drug drugemu. Zvečer se Mihu ne ljubi drugega, kot malo prestavljati kanale na televiziji, Tina pa v upanju, da bo v postelji še kaj prebrala, po dveh stavkih omaga in zaspi. Kljub temu se trudita, da se pogovarjata, kolikor jima to v natrpanem dnevu sploh uspe. Ko je zvečer beseda nanesla na njun odnos in je Tina malo zastokala, da bi si morala vzeti več časa zase, je Miha kar poskočil: »Saj se pogovarjava! Pa v nedeljo sva bila na sprehodu. No, povej, kaj bi pa ti rada še več? Saj nimava časa! Poleg tega hodiva na zakonsko skupino! Kar poglej druge: Marjana in Andrejo, Mitjo in Kajo … Po cele dneve delajo!« Tini ni bilo do prepira. Vedela je, da ji v odnosu nekaj manjka, pa se ji ni ljubilo reševati problemov ob deseti uri zvečer. Odšla je v posteljo, ob tem pa razmišljala, da se marsikdaj pogovarjata prav o tem, kako dobro skrbita za njun o...