Otroški smeh in razigranost, ki ju v naš dom prinašata Tomaž (3 leta) in Maja (deset mesecev), še posebno razveseljujeta atija Aleša in mamico Urško. Kot mladinca sva se vsak v svoji župniji udeleževala mladinskih srečanj, duhovnih vaj ter različnih druženj za mladino. Aprila 2002 je bilo srečanje Frančiškove mladine v Pulju, kjer sta se začeli »plesti« najini poti. Najina srečanja so bila sprva bolj redka, saj Aleš prihaja s Ptuja, Urška pa iz Sostrega. Tako sva se večkrat slišala po telefonu, ob vikendih pa se z vlakom peljala vasovat. Ko sva se skupaj potepala po Londonu, sva se odločila, da bo najino naslednje potovanje vodilo pred oltar. Ker sva bila oba še študenta in brez strehe nad glavo, to ni bilo ravno lahko. Toda Bog nama je in nam pošilja veliko dobrih ljudi. V Sostrem pri bratih minoritih sva našla stanovanje, Aleš je mesec po poroki dobil službo. Po rojstvu Maje smo se v stanovanju počutili utesnjene. Potreben je bil korak n...