Prvi komentar v letu je tokrat poseben izziv. Ko to pišem, na praznik svete družine, so oči obrnjene k jaslicam, k skrivnosti Boga, ki se je učlovečil, ker nam je hotel biti blizu, Boga, ki nas je odrešil suženjstva greha in smrti. Osmislil je naše življenje in nam dal dostojanstvo božjih hčera in sinov in s tem pravico ter odgovornost, da smo v svetu pričevalci vesele novice upanja in odrešenja.

Praznik svete družine je praznik vsake človeške družine, ki nastane s poroko, z medsebojno obljubo dveh svobodnih oseb, s trajno zavezo žene in moža k dejavni ljubezni, v kateri je navzoč Kristus.

Družina je po tej zavezi osnovna celica družbe, tista prva skupnost, v kateri se prižiga luč življenjskega optimizma in se predaja bakla solidarnosti ter svobode v odgovornosti.

Na isti dan proslavljamo tudi slovenski državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti, ob pomembnem jubileju plebiscita in množične odločitve Slovencev za lastno državo. Pred dvajsetimi leti...