Abeceda sporazumevanja

KRAJ DOGAJANJA:
Hiša oziroma stanovanje povprečne slovenske družine z nadpovprečnim številom otrok.
ČAS DOGAJANJA:
Čas kosila, ko otroci pridejo iz šole, ati pa iz službe.
NASTOPAJOČI:
Ati (skoraj 41), Mami (pst!), Kristina (skoraj 13 let), Matija (10 let in pol), Krištof (8 let in pol), Filip (6), Lucija (4), Peter (1).




1. PRIZOR

MAMI in LUCIJA: (Učita PETRA, kako naj pokaže prosim, prosim in reče hvala. Iz šole pride FILIP.)
MAMI: (Še vsa vesela, ker je PETER rekel, nekaj takega kot »ala« – hvala.) Dober dan Filip. Kako je bilo v šoli?
FILIP: V redu. Danes smo se učili črke. Do jutri moram znati abecedo. Za domačo nalogo.
MAMI: (zavzdihne) Ah, kam gre ta svet. Jaz sem se abecedo učila šele v tretjem razredu. Prav, se bova potem naučila.
LUCIJA: (Ploska z rokami in PETRU govori) Pjosim, pjosim. Daj no, Petej, daj še...