Zakaj je odpoved mesnim jedem koristna in jo velja upoštevati skozi vse leto, ne le na postne petke, na spletnem portalu Aleteia ugotavlja njegov redni sodelavec, nekdanji evangeličanski in anglikanski, danes pa katoliški duhovnik Dwight Longenecker.



Prijatelj protestant mi je nekoč dejal: »Ali veš, zakaj katoličani ob petkih jedo ribe? Ker so vsi Italijani, Italijani pa imajo v mestih vedno tudi ribje tržnice. Zato so italijanskega papeža prosili, naj uvede pravilo, da bodo lahko ob petkih prodali vse ribe, saj bi se sicer čez konec tedna pokvarile.«

No, to povsem ne drži. Katoličanom so včasih rekli »ribojedci«, ker ob petkih niso jedli mesa, v spomin na Jezusovo smrt na križu. Namesto mesa so bile na jedilniku ribe.

Veliki petek je eden izmed dni v letu, ko naj bi vsa katoliška Cerkev upoštevala strogi post. To pomeni, da ni dovoljeno jesti mesa, posameznik se sme enkrat v dnevu najesti do sitega, dovoljena pa sta še dva manjša obroka, ki skupaj ne zaležeta za enega celega.

Toliko pravil! Težava s pravili pa je, da se takrat, ko so določena, pojavi cela kopica vprašanj. In tako se najbolj zvedavi katoličani začnejo spraševati: »Zakaj ne jemo mesa? Jaz ga itak ne maram. Raje imam makarone s sirom in če naj bi se nečemu odpovedal, ali se ne bi raje makaronom? Kaj pa ljudje, ki potem na postne petke zapravljajo za razkošne morske pojedine? To je goljufanje, ali ne?«

Ne, to ni goljufanje. To je le uporniško upoštevanje pravil. Kljub uporništvu in vprašanjem pametnjakovičev pa obstajajo dobri razlogi, zakaj je upoštevanje postnih dni, ki jih predpisuje Cerkev, koristno.

Prvič: prijatelja spoznaš v nesreči, zato se lahko tudi nekatoličani pridružijo svojim vernim prijateljem in jim ob petkih ne ponujajo mesnih jedi, ampak ribe ali testenine z zelenjavno omako. Odpoved mesnim jedem na postne dneve je stvar, ki lahko ljudi poveže. Malce pomislite. To je univerzalni nauk – če ne jeste mesa na isti dan kot še milijarde katoličanov po vsem svetu, je to podobno, kot bi se vsi skupaj prijeli za roke in se združili v nekakšnem globalnem mirovnem protestu.

Drugič: če se odrečete mesu, to za vas morda ne bo ravno velika žrtev, toda to ni edini razlog, zakaj se sploh nečemu odpovedati. Pravilo »brez mesa« nam pomaga, da se za hip ustavimo in zavestno pomislimo na svojo vero. Vsakokrat, ko se za nekaj potrudimo, četudi gre za majhen korak, se krepi naša vera.

Tretjič: ko nehamo razmišljati o tem, da ne jemo mesa, bomo morda pomislili na resnične žrtve, ki bi jih v življenju lahko darovali. Morda bi bili lahko malce bolj potrpežljivi v krogu lastne družine, ali pa prijaznejši do sitnega sodelavca. Odpoved mesnim jedem nam pomaga, da se osredotočimo na stvari, ki so še pomembnejše.

Četrtič: odpoved mesu naj postane iztočnica za molitev. Ne gre samo za to, da ne jemo mesa. Morali bi tudi več moliti in se približevati Bogu. Namesto mesne jedi si privoščimo okusno duhovno hrano Svetega pisma in molitve.

Petič: žrtvica odpovedi mesnim jedem naj bi nas spomnila tudi na tretji vidik postnega odrekanja: dajanje miloščine. Koliko bi plačali za dober kos mesa? Zakaj ne bi tega denarja namenili ubogim in potrebnim?

Šestič: meso je pomembno. To je trdna, mesena hrana in s tem znamenje našega materializma in mesene narave. Sveti Pavel besedo »meso« uporablja, da na spomni na naše telesno poželenje. Ko se odpovemo mesnim jedem, naj nas to spomni, da se za vekomaj odpovemo vseh »grehom mesa«. Odpoved mesu naj bi nam torej pomagala, da se osredotočimo na presežno, ne pa na posvetno.

Šesti vidik je dejansko najpomembnejši. Zaradi simbolike mesa bi morali potegniti vzporednice med odpovedjo mesnim jedem in našo navezanostjo na materialne dobrine. Odpoved mesu naj nas spomni, da ne smemo zaupati v posvetne stvari. Ta drobni nauk naj pripomore k temu, da bomo prej zadovoljni z malim, saj bomo z odpovedjo znali živeti tudi brez določene stvari.

Katoliški predpisi o postu niso sami sebi namen, ampaj naj bi nas spodbudili, da premišljujemo o resničnih razlogih in postavljamo prava vprašanja ter odkrivamo pravi smisel svoje vere.

Zato se le odpovejte mesu na postne petke, še posebej seveda na veliki petek (predlagam pa tudi vse druge petke v letu), vendar tega ne počnite na slepo. Upoštevajte predpis z odprtim srcem, odprtim umom in radoživim razumom, kajti le na ta način boste deležni vseh prednosti cerkvenega nauka.

Vir: www.aleteia.org
Foto: arhiv Družine (T.S.)