Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Sejem v času vojne. Odprtje Frankfurtskega knjižnega sejma razburkal Slavoj Žižek

Za vas piše:
M. P. / STA
Objava: 17. 10. 2023 / 19:34
Oznake: Družba, Knjiga, Kultura
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 17.10.2023 / 21:09
Ustavi predvajanje Nalaganje
Sejem v času vojne. Odprtje Frankfurtskega knjižnega sejma razburkal Slavoj Žižek
Slavnostno odprtje Frankfurskega knjižnega sejma, na katerem je častna gostja Slovenija. FOTO: Katja Kodba/STA

Sejem v času vojne. Odprtje Frankfurtskega knjižnega sejma razburkal Slavoj Žižek

V Frankfurtu je v torek, 17. oktobra, potekala otvoritvena slovesnost 75. Frankfurtskega knjižnega sejma (FKS), na katerem je Slovenija častna gostja. Sejem je odprla slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Prisluhnila ji je polna dvorana. Kaj jim je povedala in katere pisatelje je še posebej izpostavila?

Slovence kot skupnost določa jezik, bolj kot zamejenost nekega teritorija, zato je prav literatura najbolj avtentični izraz slovenskega značaja, naše zgodovine, naše duše, je v slavnostnem nagovoru izpostavila predsednica republike Pirc Musar.

Frankfurtskega knjižnega sejma se udeležujejo tudi predstavniki založbe Družina.

3 pisatelji in 3 pisateljice, ki jih je predsednica omenila v svojem govoru

Med avtorji, katerih knjige so predstavljene v slovenskem paviljonu, je omenila Draga Jančarja, katerega romani razkrivajo temne skrivnosti, pa tudi lepoto in ljubezen v težkih časih, Slavoja Žižka, morda najbolj prevajanega slovenskega avtorja in superzvezdnika svetovne filozofije, Erico Johnson Debeljak, ki piše v angleščini, a šteje Slovenijo za svojo pisateljsko domovino, Almo Karlin, svetovno popotnico pred sto leti, ko ženske še niso potovale same, koroško pisateljico Majo Haderlap, ki s svojim slovensko-nemškim glasom odstira nepoznane in težke plati koroške zgodovine, in tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki je doživel najhujše zlo 20. stoletja, pa je skozi svoje izjemno dolgo življenje, kljub deportaciji v koncentracijska taborišča, ostal zvest slovenski in z njo evropski identiteti.

V svojem nagovoru je med drugim izpostavila tudi pomen branja knjig za razvoj analitičnega in kritičnega mišljenja.

Slovenija je čebelnjak besed, jezikov in kultur

Poleg nje bi moral sejem odpreti nemški kancler Olaf Scholz, ki pa je v luči najnovejše bližnjevzhodne krize odpotoval v Izrael. Namesto njega je zbrane nagovorila nemška ministrica za kulturo Claudia Roth. 

Slovenijo je opisala kot čebelnjak besed, jezikov in kultur, ki s svojo lego predstavlja evropsko raznolikost na zelo majhnem prostoru. Opozorila je na knjižno produkcijo v Sloveniji, kjer v državi z dvema milijonoma knjig letno izide 3500 knjig, od tega 300 poezije, zato je Slovenija znana tudi kot država z največjo gostoto pesnikov. Izrazila je veselje, da bo sejem prispeval k temu, da bo pot v nemške knjigarne našlo še več del slovenskih avtorjev, ter izrekla zahvalo prevajalcem, ki to omogočijo.

Tudi na odprtju ni šlo brez omembe vojne na Bližnjem vzhodu

Kot poroča STA, se je nemška ministrica za kulturo Claudia Roth v nagovoru dotaknila aktualnega dogajanja na Bližnjem vzhodu ter obsodila napad na ženske, moške in otroke v Izraelu. Kot je dejala, moramo kot družba izraziti solidarnost tako z Izraelom kot Judi, ki živijo v državi.

Praznik knjige, kot je označila frankfurtski knjižni sejem, je še posebej v časih, kakršni so sedaj, pomemben, saj nam branje odpira oči, nas uči empatije in ravno v tem trenutku po ministričinih besedah potrebujemo svobodo razmišljanja, raznolikost knjig in perspektiv, kar ponuja tudi knjižni sejem. Branje nam, kot je povedala ministrica, omogoča nove vpoglede in perspektive, branje pomeni užitek in deljenje zgodb, ki nam odpirajo vrsto novih svetov, omogoča nam, da razumemo drug drugega.

Dogajanje s svojo izjavo razburkal slovenski filozof Slavoj Žižek

Na otvoritvenem programu sta nastopila tudi pesnica Miljana Cunta in filozof Slavoj Žižek.

Žižek se prav tako ni mogel izogniti najnovejšemu dogajanju na Bližnjem vzhodu. Kot je dejal, brez knjig ni rešitve za Gazo, Izrael pa je, kot je citiral zgodovinarja in pisatelja Hararija, na poti k temu, da postane diktatura. Kot poroča STA, je omenil tudi, da so Palestinci razumljeni kot problem. Treba bi bilo pogledati njihovo situacijo, primerjati nekaj, kar se zdi neprimerljivo, je dejal, in sprožil očitek iz občinstva, da relativizira problematiko. A po navedbi STA se je odzval, da tega ne počne.

"Samo skozi branje knjig se lahko zavemo situacije," je prepričan filozof. Kot je med drugim še dodal, terorizem proti Izraelu nasprotuje vsem vrednotam Frankfurta, proti vrednotam sejma je tudi preložitev podelitve nagrade palestinski avtorici Adanii Šibli, kajti izključevanje po njegovem mnenju ni rešitev.

Zanimivo, njegovega govora ni med posnetki, ki jih najdemo na uradnem Twitter računu Frankfurtskega knjižnega sejma. 

Pesnica Miljana Cunta je govorila o samoti, ki jo doživi pesnik, ko ustvarja, in v tej samoti najde tudi svoje bralce. 

Kupi v trgovini

Novo
Mladina
A prideš?
Za mladino
22,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh