Ne vem, kako je z vami, sestre in bratje, ki berete današnjo božjo besedo, vem pa, kako je z menoj. Ob »odmevih« današnje Besede me spreletava srh. Zgrozim se nad svojo mlačnostjo in nevero!

Abram je veroval Gospodu in ta mu je to štel v pravičnost. Veroval je! Kaj to pomeni, se sprašujem. Čemu oziroma komu je veroval? Prosim Svetega Duha, naj mi pomaga razumeti, in se mu kmalu zahvalim, ker mi odpira oči.

Abraham je veroval božji obljubi – veroval je, da bo Gospod izpolnil, kar mu je obljubil. Zaupal je takrat, ko se ni nič videlo: »Po veri je bil Abraham pokoren, ko je bil poklican, naj odide v kraj, ki naj bi ga dobil v delež. Odšel je, ne da bi vedel, kam gre« (Heb 11,8). In se vprašam: Kaj zame sploh pomeni narediti korak po veri? Kaj zame pomeni »narediti korak v neznano«?

Morda kdaj v srcu slišim Gospodove besede: »Umiri se. Najprej poišči samoten kraj, kjer bom lahko govoril s teboj in ti razodel svoj načrt. Potem pojdi in stori to in to. Bodi m...