Prvič sem ga srečal pri štirih letih ob obisku njegove sestrice, novorojenke. Zabaval (igral) se je tako, da je z izvijačem delal črte po pohištvu.

Naslednje srečanje je bilo v prvem razredu. Med poukom si je nenadoma vzel prosto. Potrebno ga je bilo poiskati v okolici šole in pripeljati nazaj. Nikakor se ni mogel privaditi na šolski red.

Pozneje sva se na šolskem hodniku še večkrat srečala. Bežen pogovor z njim je bil prijeten, saj je bil zgovoren fant, vedno pripravljen povedati kakšno zanimivost. Le klasično šolsko delo v razredu mu ni prijalo. Vedno znova so prihajale pritožbe, da ne more biti pri miru, da je »nemogoč«, da vzbuja nemir, da pri pouku ne sodeluje, da …

Mama je sodelovala z učitelji. Sprva je redno prihajala v šolo, nato pa so njeni obiski postajali vedno redkejši. Ob nekem srečanju je omenila, da ne pride, ker ne sliši nič lepega. Učitelji so ji prenašali pritožbe svojih kolegov, časa za kaj lepega je zmanjkova...