V vašem zelo bolečem pismu pišete, da vas je izredno strah, ker ne veste, če lahko vašemu možu še odpustite oziroma če mu lahko odpustite do take mere, da se bo z njim še dalo živeti. Omenjate grde izraze sramotenja, poniževanja in celo fizično zlorabo, pa čeprav je vi tako ne imenujete, in seveda upravičen sum nezvestobe v bližnji preteklosti. V podjetju, ki ga zelo uspešno vodi, so namreč skoraj izključno zaposlene samo ženske. Vi bi se ob tem zelo radi prepričali, da so njegove navedbe resnične, on pa želi, da bi prenehali ponavljati njegove stare grehe in da bi že enkrat lahko začela znova in drugače. Zavedate se, da sta že velikokrat začela vse znova, da ste vi v tem času preboleli že marsikatero čustveno rano, sedaj pa, ko naj bi se on umiril, vsaj tako trdi, se je v vas nakopičila vsa groza preteklosti in čutite, da enostavno...