Že v Babiloniji in v Starem Egiptu so pripravljali pijače iz praženih semen. V obdobju, ko prave kave ni bilo moč kupiti, so ljudje iskali in našli nadomestke, zrasle v njihovih krajih. Pozimi so jih napitki greli in hranili, poleti pa tešili žejo med delom na polju. Danes »žitna kava« ponovno prihaja v veljavo, saj ne vsebuje kofeina in celo dobrodejno vpliva na prebavo. Pa še spijemo lahko več skodelic v enem dnevu. Če brez prave kave ne gre, lahko »goljufamo«, kot so to počeli v preteklosti. Pravi kavi vmešamo polovico žitne in sit bo volk in koza cela.

Žitne kave pripravljamo iz ječmena, rži, pire, pšenice in kamuta. Če bomo pražili nenakaljena žita, bo kava bolj grenka. Če bomo žita kalili tri dni, toliko, da se razvijejo pol centimetra dolgi kalčki in koreninice, kaljena semena sprali in osušili v sušilniku ali pečici in jih nato spražili, bo kava sladka in bolj aromatična. Postopek je podoben pri pripravi slada za pivo. Praženje je zelo pomemben del priprave žit...