Junak (tudi) za naš čas
Junak (tudi) za naš čas
Film o enem največjih svetnikov sv. Avguštinu
V nedeljo, 31. januarja, in ponedeljek, 1. februarja, je prva italijanska televizijska mreža (Rai Uno) razveselila kakšnih sedem milijonov gledalcev s televizijsko zgodbo o sv. Avguštinu. Dvesto minut dolga nadaljevanka je plod italijanske, nemške in poljske televizijske industrije.
Podlaga filmske pripovedi so Avguštinove Izpovedi, ki pa se jih režiser Christian Duguay ne drži suženjsko. Sv. Avguštin (* 13. 11. 354 + 28. 8. 430), po rodu Afričan, po materi Berber, se je rodil v povprečni tagastovski družini materi Moniki in očetu Patriciju. Odraščal je v Tagastah, študiral pa v Kartagini, kjer je postal učitelj retorike. Življenjsko pot je nadaljeval v Rimu in Milanu, kjer se je umiril, spreobrnil in dal krstiti. Zadnja desetletja je preživel kot duhovnik, pospeševalec redovnih skupnosti po severni Afriki in hiponski škof. Leta 430 je z meščani vred končal v rokah Vandalov.
V nedeljo, 31. januarja, in ponedeljek, 1. februarja, je prva italijanska televizijska mreža (Rai Uno) razveselila kakšnih sedem milijonov gledalcev s televizijsko zgodbo o sv. Avguštinu. Dvesto minut dolga nadaljevanka je plod italijanske, nemške in poljske televizijske industrije.
Podlaga filmske pripovedi so Avguštinove Izpovedi, ki pa se jih režiser Christian Duguay ne drži suženjsko. Sv. Avguštin (* 13. 11. 354 + 28. 8. 430), po rodu Afričan, po materi Berber, se je rodil v povprečni tagastovski družini materi Moniki in očetu Patriciju. Odraščal je v Tagastah, študiral pa v Kartagini, kjer je postal učitelj retorike. Življenjsko pot je nadaljeval v Rimu in Milanu, kjer se je umiril, spreobrnil in dal krstiti. Zadnja desetletja je preživel kot duhovnik, pospeševalec redovnih skupnosti po severni Afriki in hiponski škof. Leta 430 je z meščani vred končal v rokah Vandalov.