Ljudje imamo običajno radi, če nekdo pred nami odpre svojo notranjost in se nam izpove. Na ta način se nam velikokrat ni potrebno ukvarjati s samim seboj. Ali pa je ravno nasprotno in se ob drugem človeku vprašam: Kaj pa jaz?

Naj odprem delček svoje notranjosti, mogoče prav to, k čemur nas nagovarja postni čas. Boj s skušnjavami, da postajamo močnejši. Takoj, ko se vsak dan zjutraj odločim, da bom zavestno hodil za Jezusom, se pojavijo ovire. Pojavijo se mi zelo podobne skušnjave, o katerih lahko prebiram v evangeliju – Jezusove skušnjave. Kot da bi bral povzetek lastnih skušnjav, ki sem jim izpostavljen.

Skušnjava po slasti: In kaj je tu moja skušnjava? Velikokrat prav to, da pravzaprav nasičujem svojo lakoto po Bogu, po osebnem srečanju z njim tako, da na njegovo mesto stopijo mnoge stvari: hrana, internet, imetje, TV, toliko opravkov, nakupi … Ob vsem tem polnjenju praznega mesta se v resnici sploh ne zavedam, kaj delam, in mislim, da tako pač mora biti....