Uro in pol po polnoči me je zbudil telefon. Na drugi strani me je iz urgentnega bloka ljubljanske bolnišnice zbudila medicinska sestra in me prijazno ogovorila: »Upam, da vas nisem preveč zmotila …«

Tudi sedaj vas ne mislim preveč zmotiti v vaših tisočerih skrbeh, dejavnostih in opravkih, s katerimi se dan za dnem srečujete. V bolezni, saj veste, je pa samo ena skrb: »Da bi bili zdravi!«

Da spregovorim in zapišem te besede, me sili svetovni dan bolnikov, ki ga že osemnajsto leto obhajamo 11. februarja, na god lurške Matere božje.
Na enem izmed srečanj so me vprašali, ali je ta dan, kmalu po kulturnem prazniku, priložnost, da bolnikom čestitamo. Res bi mnogim morali stisniti roke, saj jih je samo v osrednjih ljubljanskih bolnišnicah (ti so zaupani duhovni oskrbi Bolniške župnije), blizu tri tisoč, kar je približna tretjina vseh bolnikov v slovenskih bolnišnicah, kaj šele, če bi dodali tiste doma in v drugih zdravstvenih ustanovah.

Moj odgovor, ali č...