Gospodarstva razvitejših držav se še vedno počasi in s težavo pobirajo iz recesije. Ta je najbolj prizadela na videz najbolj samozadostne družbe. Z gospodarsko krizo so se izpod preproge izmuznile tudi številne nečednosti. Za povrh smo dobili še novo gripo in skaljeno zaupanje v lekarniški in zdravstveni sistem. Domači politični vrtiček pa je vse bolj podoben vsakoletnemu srečanju amaterskih komedijantov. Ob vsem tem bi se lahko pošteno nasmejali, če v ozadju dogajanja ne bi bilo sto tisoč brezposelnih in številnih družin, ki so zdrknile na rob ali celo čez rob revščine. Pa ne zato, ker ne bi hoteli delati.

Očitno je z vpeljanim sistemom nekaj narobe. S prejšnjim je bilo še slabše. Samo po sebi se torej postavlja vprašanje, ali je prišel čas, da temeljito razmislimo o novih družbenoekonomskih temeljih. Da ne bo pomote, še zdaleč pri tem ne mislim na »nov družbeni red«, ki ga oznanjajo in mu s pomočjo gospodarskih kriz in vojnih žarišč tlakujejo pot »najmogočnejši tega sveta...