»Dobro jutro, dragi moji!« Vsaj gospa Marica misli tako v srcu, ko stopa čez prag Doma starejših občanov, svojih varovancev v Ilirski Bistrici. Njen pozdrav čuti vse osebje, zaposleno v tem domu, predvsem pa vsi, ki jim je dano živeti v njegovih prijaznih sobanah. Za vse je ona samo »naša Marica«. Če ima direktorica Marica Šlenc Zver srce in dušo za trpeče, ostarele, onemogle, pokretne in nepokretne, potem so tudi stene tega doma prežete s tem duhom, potem jih kot take čutijo tudi vsi, ki v domu prebivajo ali delajo ali vanj pridejo le za kratek čas.

Diplomirana socialna delavka gospa Marica, rojena januarja 1950 v Beltincih v Prekmurju, je pristala v rojstnem kraju svoje matere – v Ilirski Bistrici: »Tu je moj dom, tu sem si ustvarila družino (mož Janko, znan slovaropisec, ter hčerki Ana in Alenka op. p.), tu sem zadihala, zaživela, do šestdesetega leta svoje življenjske in strokovne moči posvetila...