Ob dnevu kulture joče domovina,
ker mi ne vemo, kam gremo,
ker ne zmoremo, kar hočemo,
in ker kar naprej hočemo še več.
Smo še narod kulture,
če je vsakdo narod zase,
če imamo polno verovanj brez vere,
če ne vidimo lepote,
če ne zmoremo veselja
in ne ljubezni do življenja?
Smo še narod kulture,
če vzgajamo otroke v diktatorje,
če mladi nočejo odrasti,
če je ljubezen postala zanimiva
samo še v trikotnikih in krogih
in je družina le še predmet sramotenja?
Smo še narod kulture,
če so politiki le blebetači,
če so znanstveniki le zaslužkarji,
če so umetniki le podrepniki
in modrijani le nemi pogrebci,
vsi drugi pa prisegamo na horoskope in čarodeje
in prodajamo dušo računalnikom?
Smo še narod kulture,
če se kitimo s tatvinami in lažmi,
če podpiramo bleferje in nastopače,
če poštenjakom odmerjamo prostor v puščavi,
če gradimo le avtoceste in veletrgovine,
zmanjk...