Živimo v hišah, samostanih, stanovanjih ... Prepoznate nas po uniformi ali pa tudi ne. Za ljudi v stiski molimo; tukaj smo, ko iščete pomoč na župniji, inštrukcije, varstvo otrok, pomoč pri bolniku, ko pripravljate oratorijski dan. Morda imamo vrtec, duhovne vaje, verouk, morda nekateri vodijo župnije. Na nas se lahko obrnete za pogovor, duhovno spremljanje, nasvet. Včasih vam, žal, z obžalovanjem povemo: Ne zmoremo. Premalo nas je. Radi bi pomagali, a žal ni več prostora, ljudi, moči. Ne odločamo se za kariero. Ne kopičimo stvari. Nimamo družine. Prisluhnili smo Jezusovemu klicu Hodi za menoj. Od takrat dalje vsak dan izkušamo, da smo nekaj dali, dobili pa vse, stoterno ... hiš, bratov, sester ...

Smo mladi, ki še vstopajo v način življenja v skupnosti; smo v srednjih letih, ko lahko damo na voljo preizkušeno znanje, izkušnjo, zvestobo in predanost. Smo starejši, ki iz rok izpušča...