S. Irena Grandošek, katehistinja: Katehistinja sem že vsaj petnajst let, na Dobrovi od letošnjega septembra, čeprav sem tu učila verouk že od leta 1985 do leta 1992. Sedaj učim drugi, tretji, peti, šesti in sedmi razred, od ponedeljka do petka od dve do tri ure. To so že otroci mojih nekdanjih veroučencev. Starši so se me dobro zapomnili. Seveda uporabljam pedagoške metode, a pomembna je predvsem moja osebna verovanjska gotovost, osebni odnos z Bogom. Npr. da spontano in vodeno vstopam z otroki v nov dan, veroučno uro. Začenjamo z molitvijo v pogovoru. Včasih so odmevi zelo lepi. Pouk končam z znamenjem križa na čelo. Še posebej mlajši se spomnijo, da me pokrižajo. Nekateri so tega vajeni od doma. Po verouku jih spremljam, ko gredo peš do šole.

Irena Grapar, tajnica župnijske Karitas: Skupina deluje že osmo leto, šteje petnajst članov, večinoma žensk. Največ se posvečamo starejšim ob njihovih obletnicah: pišemo jim, jih obiščemo in obdarimo. V adventu obiščemo v...