»Božji ljubljenci, poklicani in sveti …« (Rim 1,7).

Kakšen privilegij: biti Božji ljubljenec, poklican in svet! Kako vzvišena identiteta!

Pavel pravi: »… poklical vas je Jezus Kristus.« Zanj je to dovolj. Če bi bil danes tu in bi mi rekel, da sem Božji ljubljenec, poklican in svet, bi mu verjel? Se zavedam, da sem tudi jaz poklican, da gre za vprašanje pripadnosti: kdo sem, komu sledim in pripadam, kakšne so moje vrednote, za koga živim, kakšno znamenje so zame besede: »Glej, mladenka bo spočela in rodila sina in mu dala ime Emanuel«?

Pomislim na blišč in bedo bleščečih veleblagovnic, na predpraznično nakupovalno mrzlico, poplitvene in prazne televizijske programe, razne filme o božiču brez Kristusa s tendencioznimi vsebinami, ki propagirajo homoseksualnost … Groza me obide, ko se zavem, da mi vsiljujejo božič brez Kristusa – božič, ki je postal znamenje kulture smrti! Naša kultura se namreč boji Življenja! Boji se Otroka, ki ni le znamenje življenja...