Še sedaj, po mnogih mesecih, mi je neprijetno, če pomislim na bežno srečanje v neki samopostrežni trgovini. Šla sem z rolatorjem (hojco na kolesih) in s prijateljico sva si ogledovali, kaj bova kupili. Tedaj pa zaslišim deklico, staro kakšnih osem ali devet let, ki je z vozičkom stala malo dlje od mene in z odločnim glasom govorila: »Ne bomo se vam umaknili!« Bila sem zelo presenečena, saj sploh nisem nič rekla, da bi se mi kdo umaknil. Pa se pred menoj znajde to malo bitje, ki ga očitno moti že to, da vidi mene z rolatorjem. Malo sem se z njo začela pogovarjati in ji rekla, da bo morda tudi njej kdaj prišlo prav, če bi se ji kdo umaknil. Samo nogo naj si zlomi, nič več. Ne, ne, kaj takega se njej ne more zgoditi. Ni se mi zdelo vredno kaj več razpravljati z njo. Videla sem, da je babici, ki je bila z njo, zaradi vsega precej nerodno in je bila huda na vnukinjo.

Čez nekaj minut, ko sem na vse skupa...