Mar nam pritiče tako skrajna brezbrižnost za strah vendar ni razloga! Res smo že pregovorno zadovoljni z drobtinicami, čeravno nam glede na množičnost pošteno pripada zajeten kos kolača! Pa veste, da do grbave skromnosti in pohlevnosti ter nezainteresiranosti nimamo niti pravice? Da, pravice. Od tega, ali smo tudi v malih stvareh pripravljeni priznati svojo pripadnost Cerkvi in podpreti prave vrednote ter odkrito zagovarjati pravice, še zlasti nemočnih, je odvisen tudi naš jutri. Pogosto me osupne stoična gluhonemost ob pomembnih dogodkih in situacijah, ko se upajo le zelo redki izpostaviti. Nam manjka zavesti, da smemo biti upravičeno ponosni na svoje krščanstvo, prave vrednote in da nam pripadajo tudi pravice?

Bi si vsaj tu in tam radi ogledali kakšno kvalitetno oddajo, razčistili dvom, uživali skupaj z družino v zabavi po meri dobrega kristjana ali preprosto poglobili svojo vero, uživali v pričevanjih in sodelovali v molitvi ali pri maši preko TV-zaslona, prejeli besedo...