Ko sem nekega dne prišel v svoj razred, sem na oglasni deski zagledal veliko fotografijo, izrezano iz neke revije, in nad njo napis MISS BIKINI. Na sliki je bila upodobljena temnopolta ženska, katere telo je bilo iznakaženo od bodybuldinga: ne prav močne prsi, pomanjkljivo pokrite z rdečim modrcem, močne ramenske mišice, vse svetleče od bogve kakšnega olja, izsušeni obraz – vsa njena pojava je kričala o tem, kako je podlegla bolestni želji sodobne arene, ki ne zahteva le hitrih in močnih športnikov, ampak tudi takih, ki so dovolj pogumni, da iznakazijo svoje telo. V črnki se je komaj še dalo prepoznati, da je ženska.



Ob podobi je nekdo zapisal: »Do you want me?«

Najprej nisem vedel, kako bi reagiral na to dijaško nepremišljenost, ki v želji po zabavi zaide v neokusno prostaškost.

Naslednjo šolsko uro sem v tem razredu pozval dijake, naj se zberejo pri oglasni deski. Eni od deklet, ki...