Ali ima sploh smisel navajati številke, ko je že eno samo izgubljeno življenje na cesti preveč? Pa v Sloveniji ni samo eno. Veliko svečk je gorelo na dan spomina na vse žrtve prometnih nesreč. Kar nekaj voznikov poznam, ki so preživeli prometno nesrečo s smrtnim izidom. Prav vsi po vrsti bi bili raje na mestu svojih mrtvih kolegov, prijateljev ali sorodnikov. Okoliščin in zgodb je nešteto – od rahle nepazljivost do objestne pijanosti. Za preprečevanje nesreč lahko največ storimo vozniki sami. Z malo dobre volje in pripravljenosti lahko ceste postanejo povezovalke življenja. Nekateri vozniki pred začetkom vožnje izročijo vse udeležence v cestnem prometu v varstvo angelom varuhom in v vsakem vozniku – »manjšem bratu« – vidijo Jezusa. Nanj se je pa res zelo nerodno jeziti, ko morda mečka v križišču ali se kot polž vleče po cesti. O cestah in nevarnih »slalomih med luknjami« pa ne bomo zgubljali besed.