V kakšnem razmerju želi biti Cerkev do politične skupnosti?

V razpravi, ki spremlja (ne)premišljeno pobudo o pisanju novega zakona s področja svobode vesti, se pogosto vsiljuje stališče, da predstavniki Cerkve morebitni novi zakonodaji nasprotujejo predvsem zato, ker naj bi baje »oklesila« denar, ki ga »požrešna« Cerkev dobi od države, in ker naj bi omejila še nekatere druge domnevne privilegije. Takšna natolcevanja so povod za vnovičen razmislek o tem, kaj Cerkev pravzaprav želi uveljaviti v razmerju do politične skupnosti. Ali ji gre res le za denar in privilegije?

Znano je, da je ureditev odnosa med državo in Cerkvijo eno izmed področij, ki je v veliki meri odvisno od konkretnih značilnosti posameznega okolja, saj že v Evropi ta odnos niha od (protestanskih) državnih Cerkva v Veliki Britaniji in Skandinaviji do – sicer vedno manj – stroge državno-cerkvene ločitv...