Ati Albin in mami Urška sva se prvič srečala januarja 2004 in hitro spoznala, da sva ustvarjena drug za drugega. Še isto leto sva s frančiškani peš romala iz Ljubljane na Sveto Goro in se tam zaročila, čez devet mesecev pa sva se poročila. To so bili meseci zaljubljenosti, veselja ob odkrivanju drug drugega, pa tudi odgovorne priprave na skupno življenje. Enkrat tedensko sva obiskovala šolo za zakon pri p. Christianu Gostečniku in se o stvareh, ki so naju bolele, skrbele in veselile, veliko pogovarjala. V času pred poroko sva opazila, da se je kar nekaj najinih prijateljev zdravilo zaradi neplodnosti in kljub veliki želji zaman čakalo otroka. Ob njih sva spoznavala, kako velik in zastonjski Božji dar so otroci. Veliko sva razmišljala o tem, kaj če tudi nama ne bo dano okusiti materinstva in očetovstva, kako biti brez otrok kot mož in žena rodovitna v tem svetu.

Dobri Bog pa je za naju pripravil drugačen načrt. Slabo leto po poroki...