Evangeljski odlomki zadnjega tedna minulega liturgičnega leta se po vsebini ujemajo z odlomki prve adventne nedelje. Ob koncu bogoslužnega leta naju je Božja beseda vabila, naj se ozreva v naš cilj, ki je blizu. Ta cilj ni konec, ampak Bog Oče in občestvo z vsemi. Ob začetku adventa in novega bogoslužnega leta pa naju Cerkev z Božjo besedo (Iz 2,1–5; Ps 121; Rim 13,11–14; Mt 24,37–44) vabi, naj bova budna in naj pričakujeva nov dogodek, ki nas bo uvedel v pravi in resnični smisel in cilj našega življenja. Dogodek, s katerim se vse začne, je prihod Božjega Sina kot človeka. Sin nama pokaže Očetovo ljubezen in podari Duha življenja. Naša skupna in osebna zgodovina se giblje med začetkom in ciljem, med Sinom in Očetom. On daje smisel nenehnemu umiranju in porajanju, ki sta značilna za naše življenje. Tudi znotraj nas se vedno dogaja kaj takega, kar mora umreti in kar je treba preseči. Poraja se nekaj novega. Rasteta pričakovanje in hrepenenje po cilju.

Mati treh otrok se je po...