Prihajam iz pevske družine, zato je petje pri nas doma. Ko sem v župniji iz otroškega zbora prešla v mešani pevski zbor, sem hkrati prevzela vodenje otroškega zbora. Moji starši so bili sprva v dvomih, češ da sem premlada, da je to odgovorno delo …

Seveda besed nisem preslišala, a čutila sem, da mi bo uspelo. Toliko bolj sem bila v to prepričana, ker sva vodenje prevzela skupaj s kitaristom. Začetki so bili najtežji. Spomnim se, kako me je stiskalo pri srcu med petjem Jagnje Božje, ko se je bližalo obhajilo, saj sem vedela, da bomo tokrat na vrsti mi. Zbor vodim zdaj že osmo leto. Iskreno sem ponosna na vse pevce in pevke, ki so v teh letih doprinesli k lepemu petju v naši župniji in tudi drugod, kamor smo odhajali. Generacije so se menjavale. »Vse poti je treba na novo začeti …« pravi Pavček. Prav tu je potrebno največ poguma in moči, saj se moram vsako leto navaditi na nov način dela. Hva...