Če bi bila med množico ljudi, ki opazuje križanje Jezusa, bi ga v srcu gotovo spodbujala takole: »Daj, Jezus, pokaži jim, da si kralj. Naredi čudež, prosim te. Stopi s križa ali se za hip dvigni v nebo, samo stori nekaj, da se bodo ti vojaki prenehali norčevati iz tebe in da bo levi hudodelec končno spregledal.« V pričakovanju velikega čudeža bi ga spremljala vse do tretje ure, ko je izdihnil. Bi bila razočarana? Morda. Tu in tam se mi zdi, da Jezus zamuja priložnosti, ko bi lahko s kakšnim ozdravljenjem ali prekinitvijo naravne katastrofe ljudi omrežil in navdušil za vero. Večkrat se vprašam, zakaj čaka in dovoli, da se ruši ravnovesje v človeku in naravi. Ob današnjem odlomku in prazniku nedelje Kristusa Kralja se zavem, da nam daje Jezus svobodo odločanja in sprejemanja. Če se še enkrat postavim med množico ljudi, ki spremlja križanje Jezusa in srce odprem ljubezni, ki jo daje s križa, me nagovarja k sprejemanju odrešenjskega načrta. Kristus je kralj, kar pomeni, da je gospodar č...