Krščansko pojmovanje človeka je povezano z ustvarjenostjo, Božjim načrtom in odgovornostjo, ki doseže svojo zrelost v sodbi za blaženost ali pogubljenje. Teološko izročilo govori o dveh sodbah, o vesoljni ob koncu sveta in posebni, ki je individualna in nastopi po smrti. Pri tem si ne sodimo sami, ampak nam sodi Jezus Kristus, učlovečeni Božji Sin.

On stopa v odnos med Bogom in ljudmi kot razodetje Božje ljubezni, ki je pripravljena narediti vse, da bi nas rešila. Zato teologi govorijo o sodbi Kristusovega križa, ki predstavlja stvarnost hudobije ter njeno premaganje v ljubezni in je osnovna mera prehoda v večno življenje. V sočasnosti s Kristusom se srečujemo s to sodbo že v življenju, ko nas nagovarja v vesti, po Božji besedi in na druge načine. Sveti Duh jo posedanja, da jo moremo vključiti v misli in iskanja, predvsem pa je v njej očiščenje od greha in sprava z Bogom ter ljudmi. Pri tem morata vedno ostati oba pola resničnosti: pobuda milosti, ki rešuje, in resnost naš...