»Strašen dan bo dan plačila, zemlja v prah se bo zdrobila …«

Ko so v moji mladosti še donele s kora na ušesa in srce te besede z umetniško močjo velikih skladateljev, nam je gomazela skozi glavo in kosti slovesna groza in očiščujoča moč kesanja nad vsem, kar smo zagrešili. In močno so se daljšale vrste pred spovednicami.

Podlaga takega močnega doživljanja so svetopisemski izreki. V prvem berilu nam prerok Malahija (Mal 3,19–20a) postavi pred oči podobo »razžarjene peči«, v katero so metali na smrt obsojene, da so popolnoma zgoreli in bil je vtis, da so uničeni. Te podobe uničenja se vsi spomnimo iz Danielove knjige (Dan 3,19–30), ki pripoveduje, kako so to orodje uničenja premagali trije pogumni mladeniči, ki niso hoteli častiti poganskih bogov na ukaz babilonskega kralja Nebukadnezarja, ki je zasedel Judejo in odvedel ljudstvo v babilonsko sužnost. Kralj se je raztogotil in ukazal razžarjeno peč sedemkrat bolj zakuriti in vreči vanjo judovske mladeniče. Bog pa ji...