Ali veste?
Ali veste?
Avto naše mladosti
Čez Kačje ride se je počasi vzpenjala kolona vozil. Tu in tam je katero omagalo in v oblaku pare obstalo ob robu ceste, večina pa je – čeprav so bila do vrha natovorjena s prtljago, ki je bila pritrjena tudi na strehi – vendarle srečno prispela do Ravbarkomande. Pred nekaj desetletji so se takšni prizori ponavljali vsako poletje, glavni »igralec« v njih pa je bil legendarni fičko. Ta avto, ki so ga zasnovali v italijanskem Fiatu, je v Jugoslaviji po letu 1955 v več različicah izdelovala tovarna Zastava v srbskem Kragujevcu. Fičko je bil dolg le dobre tri metre in je imel pogon na zadnja kolesa. Tisti z oznako Zastava 750 je dosegal hitrost do 110 kilometrov na uro, Zastava 850 pa je bila še malce hitrejša. Fičke so v Kragujevcu nehali izdelovati pred četrt stoletja, 18. novembra 1985. Do tega dne jih je iz tovarne prišlo 923.487.
Kr
Čez Kačje ride se je počasi vzpenjala kolona vozil. Tu in tam je katero omagalo in v oblaku pare obstalo ob robu ceste, večina pa je – čeprav so bila do vrha natovorjena s prtljago, ki je bila pritrjena tudi na strehi – vendarle srečno prispela do Ravbarkomande. Pred nekaj desetletji so se takšni prizori ponavljali vsako poletje, glavni »igralec« v njih pa je bil legendarni fičko. Ta avto, ki so ga zasnovali v italijanskem Fiatu, je v Jugoslaviji po letu 1955 v več različicah izdelovala tovarna Zastava v srbskem Kragujevcu. Fičko je bil dolg le dobre tri metre in je imel pogon na zadnja kolesa. Tisti z oznako Zastava 750 je dosegal hitrost do 110 kilometrov na uro, Zastava 850 pa je bila še malce hitrejša. Fičke so v Kragujevcu nehali izdelovati pred četrt stoletja, 18. novembra 1985. Do tega dne jih je iz tovarne prišlo 923.487.
Kr