»Družina je bila skoraj štiri desetletja tvoja druga družina. Posvojila te je in ti njo. Čez tvoje roke je šlo milijone besed, ki si jih požlahtnila, da je in še sije ‘slovenšna cela’. Želimo ti, da bi še naprej goreče negovala in krepila kleno slovensko besedo za naše in prihodnje rodove ...« Te besede smo sodelavci na Družini zapisali na spominsko plaketo ob odhodu v pokoj naši lektorici Mariji Bratina. Od leta 1972 je le redko izšla številka Družine, da je ne bi Marija z rdečim svinčnikom v roki prebrala od prve do zadnje črke – poleg tednika pa še Našo družino, Božje okolje, Cerkev v sedanjem svetu ... Tako rekoč je bila edina varuhinja jezika za Družinine publikacije. In kakšno leto se je kot lektorica podpisala tudi v dvajset in več knjig.



Marija, si lahko vso to goro besedil prebrala v običajnem osemurnem delavniku?
(nasmeh) Seveda ne! Veš, da se, ko takole pogledam nazaj, tudi sama vp...