»Kje pa je onih devet«? (Lk 17,17)
»Kje pa je onih devet«? (Lk 17,17)
Gospod, sem eden tistih devetih, ki se Ti nismo zahvalili za ozdravljenje, ki se Ti nismo zahvalili za najvišjo milost, da živimo; sem eden izmed tistih, ki mu primanjkuje ponižnega priznanja in modrosti, da vsaka ljubezen prihaja od Tebe preko tisočerih in mora preko tisočerih spet k Tebi. S tem odmevom ljubezni na doživeto ljubezen, Gospod, s tem odmevom sreče na doživeto srečo, s to veselo ponižnostjo, ki zdravi sebičnost in brezčutnost, se v imenu vseh devetih nehvaležnežev zahvaljujem z ognjem od ljubezni ranjenega srca in poklekam pred Teboj!
Zahvaljujem se Ti v imenu prvakov, častnih prebivalcev odrov in oltarjev sveta, nosilcev odličij ter prejemnikov nagrad, ki jim ne dopustijo, da bi razmišljali o tvojih darovih, saj bi se potem ne čutili več tako veliki, pomembni in nenadomestljivi. Zanje bi Ti rad poklonil zrno svoje ponižnosti, da se Ti po njem zahvalijo!
Glas zahvale posojam tistim nebogljenim v zibelkah, ki se še ne morejo zahvaliti, in tistim malim,...