Za začetek naše družine, družine Košir, lahko štejemo dan, ko sva se Andreja in Samo pred 15 leti spoznala. Z roko v roki sva zorela ob dolgih pogovorih na skupnih sprehodih, izletih v hribe in skupnem preživljanju počitnic. Najina zaljubljenost je prerasla v globoko in iskreno ljubezen, ki sva jo po sedmih letih kronala s podelitvijo zakramenta svetega zakona. Že pred poroko sva razmišljala o otrocih, o družini z več otroki. Po poroki je Andreja končevala študij medicine, zato se z mislijo, zakaj otročička še ni na poti, sprva nisva preveč obremenjevala. Želja, da bi otroški vrišč napolnil najin dom, pa je vseeno postajala z vsakim dnem večja. Hkrati z željo po biti družina je v Andreji rasla tudi slutnja, da so božji načrti morda drugačni od najinih. Andrejine pesimistične misli so se potrdile, ko so nama po številnih opravljenih pre­iskavah dejali, da otrok po naravni poti ne bova mogla imeti, in nama kot ed...