Kako majčkeni smo. Ne samo ljudje na zemlji, ampak majhno je celo celotno vesolje. Prvo berilo (Mdr 11,22–12,2) izgovarja molitev: »Kakor drobcena utež na tehtnici je pred Teboj ves svet, kakor kaplja jutranje rose.«

In ta drobceni svet je tako predrzen, da greši, da se upira Stvarniku, s čimer mu kaže, kako malo ljubezni do njega premore. Toda Bog je do teh drobcenih upornikov usmiljen. Zakaj? Knjiga modrosti razlaga, da prvič zato, ker zmore vse, torej tudi odpuščati svojim sovražnikom; in drugič odpušča zato, da bi se spreobrnili. Da bi torej Boga znova vzljubili in v tej ljubezni doživljali svojo srečo, svojo solidarnost z vsemi, razvili svojo dobroto.

Zakaj je Bog z nami tako usmiljen, tako dobrohoten? Zato, ker ljubi vse, kar obstaja. Saj je vse naredil On. Kako naj bi mu bilo zoprno, kar je sam naredil? Kako naj bi zasovražil to, kar je sam ustvaril? Kaj takega, kar naj bi kdaj zasovražil, sploh ne bi ustvaril.

Nič, kar obstaja, ne obstaja iz svo...