Kaj je posebnost naše družine? Mogoče to, da živimo v isti hiši Aleš in Marjetka s tremi otroki, Aleševa mama in oče ter moja mami. Vsak v svojem nadstropju. S skupnimi močmi smo se naučili strpnosti in sožitja in to sobivanje je za vse nas pravo bogastvo.

Morda je naša posebnost tudi to, da smo najraje doma, da smo »zaljubljeni« v naš domači kraj. Upamo, da bo tudi v prihodnje okoli nas toliko narave, gozda, da nam ne bo treba drugod iskati kotičkov za rekreacijo in sprostitev.

Zelo smo povezani tudi z živalmi. Največ prostega časa sem kot otrok preživela pri teti in starih starših na kmetiji. Aleš pa poklicno preživi večino časa med živalmi. Kot kaže, je najina najstarejša Veronika (16 let) prinesla s seboj na svet večino teh genov. Ko je bila še majhna (bila je drobcena, bledolična, boječa deklica), se nama še sanjalo ni, kam jo bo zanesla pot. Najprej sva jo vpisala v glasbeno šolo, pa je zelo »trpela«. Hvala Bogu sva...