Gomidasov (Kozmov)oče se je po romanju v Jeruzalem dal posvetiti v duhovnika in postal ena najvidnejših osebnosti med armenskimi duhovniki v Carigradu. Sin Gomidas je želel slediti njegovemu zgledu, zato je tudi sam sklenil postati duhovnik. Ker vzhodna Cerkev ne pozna obveznega celibata, se je pri dvajsetih poročil, imel otroke, obenem pa bil leta 1685 posvečen v duhovnika. Služboval je v cerkvi sv. Gregorija v Carigradu. Bil je osebno globoko pobožen, krepostnega življenja in poln dobrih del ljubezni do bližnjega. Veliko je molil in se poglabljal v študij ter premišljevanje Svetega pisma. Bil je odprt za iskanje in sprejemanje resnice, ki jo je odkrival tudi v dolgih in pogostih pogovorih z misijonarji katoliške Cerkve. Spoznal je, da je njihova vera prava, ni pa hotel takoj prekiniti stikov s svojo Cerkvijo, čemur se je nekaj časa izogibal, dokler ni naposled pustil službo in se odpravil na romanje v Jeruzalem. Po vrnitvi si je gore...