Na koncu so drugi pomagali njemu

Dne 24. junija 1859 so se pri kraju Solferino v severni Italiji srdito spopadle francosko-sardinske in avstrijske čete. Na bojišču je obležalo na tisoče mož – nekateri brez življenja, drugi so stokali in moledovali za pomoč. Kruti prizor je pretresel švicarskega poslovneža iz Ženeve Henrija Dunanta, ki je zavihal rokave in med okoliškimi prebivalci organiziral pomoč za nesrečne vojake. Tri leta pozneje je objavil knjigo spominov na Solferino, v kateri je predlagal ustanovitev društev, ki bi med spopadi pomagala ranjencem. Knjiga je bila zelo odmevna, Dunantova pobuda pa se je uresničila že leta 1863, ko so v Ženevi ustanovili Rdeči križ.

Dunant je humanitarni dejavnosti posvečal veliko časa in moči, zaradi česar so šli njegovi posli čedalje bolj navzdol. Nekaj let pozneje je bankrotiral, zbolel in utonil v pozabo, iz katere se je vrnil šele na prelom...