Založbe onstran meje
Založbe onstran meje
Slovensko založništvo v Italiji: razvejena mreža založb in medijev, ki pokrivajo ves zamejski prostor
O slovenskem založništvu v Italiji lahko govorimo od konca prve svetovne vojne. Že prej, pod Avstrijo, pa je bilo tako v Trstu kot v Gorici kar lepo število slovenskih založnikov. Z novo razmejitvijo, ki je nastala po razpadu avstro-ogrske monarhije, so založbe v Trstu in Gorici nadaljevale svojo dejavnost, pojavile pa so se tudi nove. Nekateri so nadaljevali že začeto delo pod Avstrijo (Edinost, Štoka), drugi so začeli z izdajami v mejah nove države (Goriška Mohorjeva družba, Goriška matica). Fašistične oblasti so na vse načine zavirale delovanje in tudi z zaplembami knjig povzročale založnikom resne težave, tako da je slovensko založništvo v začetku štiridesetih let skoraj povsem zamrlo.
Marij Maver
Slovensko založništvo v Italiji: razvejena mreža založb in medijev, ki pokrivajo ves zamejski prostor
O slovenskem založništvu v Italiji lahko govorimo od konca prve svetovne vojne. Že prej, pod Avstrijo, pa je bilo tako v Trstu kot v Gorici kar lepo število slovenskih založnikov. Z novo razmejitvijo, ki je nastala po razpadu avstro-ogrske monarhije, so založbe v Trstu in Gorici nadaljevale svojo dejavnost, pojavile pa so se tudi nove. Nekateri so nadaljevali že začeto delo pod Avstrijo (Edinost, Štoka), drugi so začeli z izdajami v mejah nove države (Goriška Mohorjeva družba, Goriška matica). Fašistične oblasti so na vse načine zavirale delovanje in tudi z zaplembami knjig povzročale založnikom resne težave, tako da je slovensko založništvo v začetku štiridesetih let skoraj povsem zamrlo.
Nove razmere so nastale po drugi svetovni vojni, ko je bila skoraj celotna Primorska priključena Jugoslaviji. Nastale pa so nove težave, predvsem zaradi komunistične...
O slovenskem založništvu v Italiji lahko govorimo od konca prve svetovne vojne. Že prej, pod Avstrijo, pa je bilo tako v Trstu kot v Gorici kar lepo število slovenskih založnikov. Z novo razmejitvijo, ki je nastala po razpadu avstro-ogrske monarhije, so založbe v Trstu in Gorici nadaljevale svojo dejavnost, pojavile pa so se tudi nove. Nekateri so nadaljevali že začeto delo pod Avstrijo (Edinost, Štoka), drugi so začeli z izdajami v mejah nove države (Goriška Mohorjeva družba, Goriška matica). Fašistične oblasti so na vse načine zavirale delovanje in tudi z zaplembami knjig povzročale založnikom resne težave, tako da je slovensko založništvo v začetku štiridesetih let skoraj povsem zamrlo.
Nove razmere so nastale po drugi svetovni vojni, ko je bila skoraj celotna Primorska priključena Jugoslaviji. Nastale pa so nove težave, predvsem zaradi komunistične...