»Gospod je sodnik«, zatrjuje prvo berilo (Sir 35,12–18). Vendar je popolnoma drugačen od takega sodnika, ki se ne boji Boga in se ne meni za ljudi, kot nam je ostal v spominu iz evangelija prejšnje nedelje. Razliko med njima Sirah ugotavlja na konkretnem ravnanju vsakega od njiju.

Posvetni, brezbožni sodnik je pristranski. Dela v prid mogočnih in slavnih ter v škodo revežev, vdov in sirot, ki jih zadržuje v krivičnem položaju. Ker ne veruje v Boga in ne živi tako, da bi bil Bogu všeč, prezira prošnje malih ljudi. Solze in vpitje zatiranih obtožujejo zatiralca kot tudi pristojnega krivičnega sodnika.

Bog kot sodnik pa je popolnoma drugačen. Ne dela razlik. Ni pristranski. Prav zato je popolnoma na strani zatiranih. Posvetna mogočnost in slava nimata pred njima nikakršne cene, če sta sebično zatiralski, namesto da bi bili v službi ubogih.

Sirah pretresljivo opisuje lik po krivici zatiranega človeka.

Sirota prosi Boga za pomoč. In Bog jo usliši....