Kogar Bog kliče v svojo službo, ga spremlja tudi posebna božja previdnost. Z njim je na vsej poti, da bi opravil »božje delo« – številnim ljudem brez razlike oznanil evangelij ljubezni in radosti. Gradil cerkve in farna občestva. Poučeval, vzgajal in prebujal nove duhovne poklice.

Janez Ham, zlatomašnik
Rodil se je leta 1934 v Kranju. Nemci so njegovo družino že prve mesece zasedbe izselili v Srbijo. Brez večjih ovir so se z župnikom po iznajdljivosti očeta že po nekaj mesecih izgnanstva vrnili v Ljubljano. »V začetku maja 1945 je tudi oče hotel z vso družino oditi na Koroško, pa je mama zbolela. Tako smo ostali v Ljubljani. Tudi nas bi verjetno vrnili iz Koroške nazaj v Slovenijo in bi končali v kakšnem breznu ... Božja previdnost! Očitno me je Bog res hotel imeti za duhovnika.«

Leta 1949 jim je takratna oblast »kot neproduktivnim za družbo« odvzela stanovanje in jih dobesedno pregnala iz Ljubljane. Nastanili so se v velesovskem župnišču. Janez je v...