Jezuit p. Jože Grošelj je v 30 letih delovanja v Zambiji po različnih krajih postavil že preko 30 cerkva, ker se je kazala potreba in ne ker bi v misijone odšel z željo po gradnji. Tudi v svoji dolgi jezuitski formaciji je po vsem svetu nabiral popolnoma drugo znanje. A misijonarju čisto vsako znanje pride prav, je prepričan. Verjetno to še toliko bolj velja za državo, v kateri pravi, da je »stalna gospodarska kriza« in kjer je eden od sedmih prebivalcev okužen z virusom HIV. Od leta 2000 deluje v Nangomi na vzhodu države, vsaka tri leta pa rad prihaja v rodno Tuhinjsko dolino. Pred kratkim je z veliko mero hudomušnosti zapisal svoje spomine, ki bodo izšli pri založbi Družina. V prejšnji številki pa ste lahko brali njegov zapis o tuhinjskem »turnarskem procesu«.

V čem je vaše delo podobno oz. bistveno drugačno od dela duhovnikov na kaki slovenski fari?
V Sloveniji še vedno traja eksodus...